November - December 2021

Žalost je potrebna za nov začetek

Zakaj je današnji čas preplavljen z žalostjo? Zakaj se temno zlo, depresija, pojavlja s takšno močjo kot še nikoli doslej?

Depresija, kot že samo ime pove, želi pritisniti na nas, nas potisniti proti dnu, potegniti navzdol ... Kam? Neka skrivnostna sila nas hoče ponesti v temo, globino, stran od površine uma. Kadar žalost postane vsiljiva, kadar vdre v naše notranje življenje, se počutimo, kot da umiramo. Umiramo, da bi se ponovno rodili! Preden umre, sadež odvrže seme v zemljo, v življenje.

Smo žalostni, ker se počutimo, kot da v sebi umiramo? Ne, žalostni smo, ker ne zmoremo videti, da je to začetek novega rojstva.

Življenje pomeni prenovo, nalaga nam nove vloge, odpira vrata novih notranjih dimenzij, zato ne moremo ostati »vedno isti« … V nas pa je vedno ista oseba, na katero smo navajeni in je prilagojena zunanjim vzorcem. To je oseba, ki nas teži. In hkrati nas ustvarjalno načelo želi vsak trenutek prenoviti.

Žalost se pojavi, da bi nam pomagala odstraniti suhe veje in listje, neuporabne stvari, ki so se nabrale v našem umu. Hoče nas pripraviti na ponovno rojstvo. In tako se pojavi depresija: odnese liste porumenelih likov našega življenja, pomete z nekoristnimi skrbmi. Bolečina, ki jo čutimo v sebi, je podobna bolečini ob rojevanju. Umiramo, da bi rodili naše skrito bistvo, tisto, zaradi katerega smo enkratni posamezniki, neponovljivi, ne pa roboti z vedno istimi skrbmi, kakršni smo postali.

Tako je, kot da bi se naša duša odločila in rekla: »Bolje je umreti kot živeti življenje, ki ni moje. Bolje je umreti, kot se izgubiti v konformizmu vseh drugih.« In naša doba je doba največjega konformizma, kar jih je kadarkoli bilo, kjer nihče nima več svojega značaja, kjer je vsak podoben drugim, kjer vsi govorijo enake stvari.

Resnični antidepresiv je ne biti taki kot vsi drugi. Jaz vsakega od nas bolj kot karkoli drugega sovraži to, da bi postal fotokopija. Depresija v nas sproži umiranje, da bi nas spomnila na globoko in naravno jedro v naši notranjosti, ki nas vodi k naši usodi in ne usodi drugih. Gorje, če izgubimo svoje lastnosti. Nujno moramo prebuditi kreativno jedro, ki prebiva v vsakem od nas. To je najučinkovitejše zdravilo proti depresiji.

Prave ozdravitve depresije ne dosežemo z zdravili, temveč s ponovnim odkritje nas samih in naše poti.